V praksi je zelo priljubljeno hranjenje prostoživečih živali. Povečan vnos hrane v okolje pa lahko privede do povečanja populacij nekaterih vrst ptic, sesalcev in rib.

Problematična je predvsem človeška odpadna hrana (kruh, začinjena in predelana hrana), ki za nekatere živali predstavlja poglaviten vir hrane. Živali bodo nastavljeno hrano pojedle, tudi če ne ustreza njihovim prehranskih potrebam.

Vendar takšna hrana ni ustrezna, ker:

  • ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil,
  • zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni,
  • živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same,
  • živali se preveč razmnožijo,
  • povečata se tekmovalnost in stres,
  • prihaja do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje neugodni pogoji,
  • razmnožijo se sive vrane, podgane in drugi glodavci.

Potrebno se je zavedati, da hranjenje prostoživečih živali s človeško hrano posega v njihovo naravno prehrano in lahko povzroča bolezni. Prav tako tovrstno hranjenje živali spodbuja, da živali kradejo hrano in odpadke, ki so zanje škodljivi.

V kolikor se vseeno ne moremo upreti hranjenju prostoživečih živali, pa je zelo pomembno in odgovorno, da to počnemo na ustrezen način:

  • Pticam pevkam pripravimo ptičjo krmilnico, kamor lahko nastavimo sončnična semena, semenaprosa, konoplje, ovsa in buč ter različne oreščke (nesoljene).
  • Za nekatere vrste ptic (kos, brinovka, taščica) lahko pripravimo talno krmišče, kamor nastavimo jabolka, plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca.
  • Vevericam lahko nastavimo orehe, lešnike, brinove jagode, gabrova semena, sončnična semena, suho koruzo, kostanj.
  • Hranjenje vodnih ptic se zaradi izrazitega negativnega učinka nanje odsvetuje. Za vodne ptice in ribe je zelo pomembno, da so vodna telesa in njihove brežine naravi prijazno urejene, tako da lahko živali po naravni poti najdejo obilo kvalitetne hrane.

Več informacij in gradiv na temo hranjena prostoživečih živali lahko najdete na spletni strani https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/biotska-raznovrstnost .

Brošure:

Pripravili:

Živa BOBIČ ČERVEK in Nina GORNIK MULEC
SOU Maribor, Skupna služba varstva okolja

Vir fotografij: Pixabay.si; SSVO – Kampanja Ne hrani me! Ohrani me.